KO SE TI MUDI V DALJAVE

Potujem po naši deželi,
povsod se lepota razliva v oči.
Iz misli prijetnih predrami me križ,
ki samoten ob cesti stoji.
Že šopek zvenel je, le svečka gori
v opomin, da tam tekla je kri.

Na vseh cestah smrt nas čaka,
vendar ti ne bodi kriv,
da bi mati se jokala,
da bi starše kdo zgubil!
  Ne ubij mi brata, sestre,
  pusti mi prijatelja.
  Ne dovoli, da življenje
  sredi ceste se konča!

Prebiram vsakdanje novice
in strašne številke prometnih nesreč.
Priznam, da na to sem navajen
in tuje trpljenje ne gane me več.
Za vsem pa se skriva gorje in spomin,
ki za vedno ostal bo boleč.

Tujec si na tem asfaltu,
srečno vrni se domov.
Bodi človek, ko si v avtu,
ne postani kakor stroj!
  Ko se ti mudi v daljave,
  ne pozabi na srce!
  Naj za tabo ne ostane
  nikdar grob in ne solze!