SLOVENCI V HRIBIH

Slovenci radi hodimo
v naše lepe gore
in tam veselje, srečo si
poišče vsak po svoje.
A zdaj zapojmo skupaj vsi,
planinci smo prijatelji.
Hajli, hajlo, v hribe mi gremo.

V hribe naš Dolenec gre
in cviček s sabo nese.
Kjer skale najbolj strme so,
po grlu dol mu teče.
Kozarček bo korajžo dal,
ničesar več ne bo se bal.
Hajli, hajlo, v hribe mi gremo.

V hribe naš Primorec gre,
pršut si s sabo nese.
Kjer skale najbolj strme so,
ga prav počasi reže.
Moči si nove bo nabral,
strmine spet premagoval.
Hajli, hajlo, v hribe mi gremo.

V hribe naš Gorenjec gre,
pa prazen ruzak nese.
Kjer skale najbolj strme so,
počaka in se usede.
Kar drugim pade v prepad,
ujame in pobere rad.
Hajli, hajlo, v hribe mi gremo.

V hribe tudi Štajerc gre,
harmonko s sabo nese.
Kjer skale najbolj strme so,
zapoje in zapleše.
Za dobro voljo poskrbi,
v koči družbo gor drži.
Hajli, hajlo, v hribe mi gremo.

Slovenci radi hodimo
v naše lepe gore.
Tam mir in srečo najdemo,
pozabimo vse spore.
In da nam bo še bolj lepo,
zapojmo skupaj pesem to:
Hajli, hajlo, v hribe mi gremo.