MOJ BOG, LJUBIM TE

Kot majhen in preprost, slaboten je otrok,
Terezija, ti si izbrala malo pot.
Si Bogu kot Marija izročila se,
sprejela vdano vse: "Moj Bog, ljubim te!"

Ti silno moč molitve si doživljala,
v Očetovo usmiljenje zaupala.
Ko v temni noči vere dvom te mučil je,
ponavljala si le: "Moj Bog, ljubim te!"

Z vsakim delom za svetost zorela si,
trpljenje darovala si za vse ljudi.
Za žrtve in krepost ta svet ne zmeni se,
a zate važno je: "Moj Bog, ljubim te!"

Življenje tvoje kmalu se izteklo je
in ko čakala si, da se nebo odpre,
zašepetala si besede zadnje še:
kot vedno so bile: "Moj Bog, ljubim te!"

Ti, Mala Cvetka, trosiš rože iz nebes,
nas vabiš, da ljubili bi Boga zares.
Naj tvoj ponižen zgled tako prevzame me,
da bom odločil se: "Moj Bog, ljubim te!"