NJIVA

Kmet zoral je svojo njivo,
jo pognojil in okopal.
Dobro seme posejal je,
mirno čakal je sadove.

Komaj žito je pognalo,
že plevel se vmes razrašča.
Ker ne da se poruvati,
skupaj raste naj do žetve.

Ta njiva je kraljestvo božje,
v njem raste žito in plevel.
Obsodil Bog bo hudobijo,
a dobra dela bo sprejel.

Rad obsojam hudobijo,
čakam od Boga plačilo.
Grešnike pa vse po vrsti
božja kazen naj zadene.

Jezus nas uči drugače,
dobri Bog nam prizanaša.
Saj nihče ni brez napake,
zlo in dobro v nas se menja.

Srce je moje tista njiva,
kjer raste žito in plevel.
Odpustil Bog bo hudobijo,
a dobra dela bo sprejel.