POD TVOJIM PLAŠČEM

V samotni cerkvi vlada mrak,
tišino zmoti moj korak.
Ko vračam z daljnih se poti,
Mati Marija, z mano si.
  V meni je nemir sveta,
  praznina v duši in tema.
  A v srcu nosim upanje,
  Mati Marija, sprejmi me...

Le majhno svečko sem prižgal
in zmote svoje ti priznal.
Zdaj se počutim kot otrok
v objemu materinih rok.
  In to bi rad povedal vsem:
  Pod tvojim plaščem varen sem.
  Da ne zgubim se, prosim te,
  Mati Marija, vodi me...

Skozi življenje romamo,
v nas dobrota je in zlo.
Vse naše stiske ti poznaš,
Mati Marija, varuj nas.
  Ljubezen tvoja in krepost
  nam k pravi sreči kaže pot.
  Pod tvojim plaščem srca vsa,
  Mati Marija, so doma...

Pod tvojim plaščem smo doma.