VIHAR

Jezus z učenci se pelje v čolnu.
Morje je mirno in jasno nebo.
Čoln se lahno zaziblje v valovih,
Jezus utrujen prav kmalu zaspi.

A kar naenkrat nebo se stemni in
strašna nevihta, vihar prihrumi.
Čoln zalivajo divji valovi,
Jezus brezskrbno pa še naprej spi.

Le kako, Gospod, moreš spati,
ko nas bo potopil vihar?
Ti nas puščaš same v valovih.
Kaj bo z nami, nič ti ni mar.

Jezus pa stegne le roke nad morje.
reče viharju, naj se umiri.
Na jasnem nebu zdaj sonce spet sije,
Jezus opomni učence tako:

Le zakaj tako se bojite?
Ne verujete, kdo sem jaz?
In kako ste mogli dvomiti,
saj sem vedno tukaj pri vas.

V našem življenju so tudi viharji,
včasih se skoraj potapljamo v njih.
Zdi se, da v stiskah ostajamo sami,
Jezus ne sliši, ko kličemo ga:

Le kako, Gospod, moreš spati,
ko nas bo potopil vihar?
Ti nas puščaš same v valovih.
Kaj bo z nami, nič ti ni mar.

Ko se v molitvi obrnemo k njemu,
najdemo včasih rešitev skrbi.
Vendar čeprav preizkušnje so težke,
Jezus je z nami, zaupajmo mu:

Kristus, ti si naše življenje,
ti si nam resnica in pot.
Skoz trpljenje, stiske in boje
z nami si in daješ nam moč.